Čustvo v meni

Vse kar čutimo je del nas. To nam je razumljivo. Vendar, ko pridemo do vprašanja kaj čutimo do sebe, težko najdemo kakšno lepo čustvo. Kaj ni to zanimivo? Ste se kdaj vprašali kako pa to? Kako lahko začutimo ljubezen do živali, otrok, partnerja, do sebe pa ne. Ali je to resnica, da potem ne moremo čutiti ljubezni do sebe? Lahko kaj ne. Zatakne se, ker ne vemo kako.

Dejansko pa ni to tisto “pravo” vprašanje, ki bi se ga morali zastaviti. Ker če znamo videti in čutiti ljubezen do drugih, potem je ta že v nas, saj ta občutek prihaja iz naše notranjosti. Saj smo mi tisti, ki to doživljamo. Tako je tudi z vsemi čustvi, ki se pojavijo v nas. Vsa izhajajo iz naše notranjosti, pa če si to priznamo ali ne. S prepoznavanjem in sprejemanjem čustev v nas, naredimo sami sebi največjo uslugo. Dejansko tukaj ne gre za okolico in njihova dejanja, oni so samo projekcija naših čustev. Kako mi to dojamemo.

Ko sprejmemo vsako še tako neprijetno čustvo, ki se rodi v nas, sebi damo priložnost za rast. Da ne obsojamo sami sebe z občutki krivde, zakaj se tako in tako počutim. Ali pa da ne mečemo krivde na druge, češ on me je pripeljal do tega kar čutim. Ali je to res? Je to čista resnica? Je kdorkoli drug resnično odgovoren za naše odzive, naša čustva, vse kar se rodi v naši glavi, naši notranjosti? Tisti, ki bo resnično iskren do sebe, bo v trenutku izzivov, ki jih bo okolica dala njemu, dojel, da smo vsi odgovorni sami zase in s tem tudi za svoja čustva ter srečo. Eden boljših rekov, ki sem ji kadarkoli slišala je prav gotovo: “Vsak je odgovoren za svojo srečo“. Zato je tako zelo lepo, ko to dojamemo. Posledično pa s tem več ne dajemo drugim svoje moči/energije.

Takrat, ko nas nekaj vznemiri ali razžalosti. Ni njihova naloga, da naredijo karkoli drugače. To je na nas. Mi smo tisti, ki moramo zanetiti ogenj za našo srečo, mi smo tisti, ki moramo razveseljevati sebe, mi smo tisti, ki si moramo dati svobodo. Svobodo, da se lahko mirno odločamo o tem, kako se bomo počutili. Svobodo, da bomo čutili vso tisto ljubezen, ki jo čutimo do drugih tudi do sebe. Svobodo, da se bomo sami odločili, kdaj je pravi čas za nas, da naredimo karkoli pač želimo, ne glede na vse odzive okolice. Svobodo, da bomo sebi vsak dan namenili najlepše stvari, besede, misli, energijo itd. Vso svobodo biti mi. Če zbrano berete te besede, potem to svobodo že sedaj nekako občutite v sebi. Mogoče se vam nariše celo nasmeh na obraz. Sedaj pa samo sledite temu občutku v sebi in ne dovolite, da vam karkoli v življenju pripelje senco na to vašo iskrico, ki je v vas. Najdite tudi v senci moč. Ker dejansko tam je resnično velika moč. Moč, ki vas bo pripeljala do še več svobode. Vse kar potrebujete zase je, da sijete. Zasijte zase, pa čeprav to noben ne opazi. Verjemite, če boste vztrajali, se bo to preneslo tudi na vašo okolico. Vsi tisti, ki pa jim ta sij ne bo všeč pa se bodo odmaknili. Vendar to bo odlična novica za vas, ker boste tako zvedeli kdo vse je dobro, da je v vaši bližini. Kdo je tisti, ki vas zares podpira. Vsi strahovi so tukaj odveč, ker ravno njih bo nadomestilo veselje, ljubezen, razumevanje in vse tisto, kar si v resnici zaslužite.

Z ❤

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s