Naš Muri

Kmalu po smrti moje babice, je v naše življenje stopil Muri. Kot da bi vedel, da ga potrebujemo. Muri je bil maček. Ampak ne tiste vrste maček, ki te ignorira. Tiste vrste, ki te opazi in pride do tebe v vednosti, da to potrebuješ. Njegov način komunikacije z nami, nam je bil vsem blizu. Znal te je očarati na svoj prijeten in topel način. Noben od nas v njegovi prisotnosti ni mogel ostati hladen. Odprl je še tako zaprto srce. Bil je pravi ventil za pritok ljubezni. Ljubezni, ki je spala v nas. Z vso njegovo toplino in ljubeznijo, ki jo je nosil v sebi, je nežno prišel v tvoje naročje in tam naredil čudeže. Vendar nikoli v obliki smrdečega drekca 😁.

Čudeže nežnosti, sprejetosti, povezanosti, osredotočenosti na tisto kar je pomembno, na tisto kar smo. Nežno te je potisnil v svoje bistvo, v tisto kar v resnici si. Ko je prišel do nas, z vso milino in pristnostjo, tako on, pa vendar tako naš. Tedaj smo mu dovolili, da se je pokazal in nas razkril. Razkril v tisti najboljši različici sebe. Odkril je tisti del tebe, ki je zasijal. Cel prostor je zasijal, ko se je pojavil v vsej svoji veličini, lepoti in polnosti. Hkrati pa si zasijal ti.

V tebi je odprl vse kanale ljubezni. Noben tega ni mogel prezreti. Bil je ključ, ki je odprl mnoga vrata in ooohhh ja, kako veliko razumevanja ti je dal. Predvsem pa sprejemanje samega sebe in s tem drugih. Njegov magični dotik je pokazal, da to, kar vidiš v njem, imaš v sebi tudi ti. Predvsem v trenutkih, ko si se predal jezi in je nisi znal spustiti.

Zleknil se je v tvoje naročje in tam sladko zaspal. Tako lepo in včasih tudi smešno, da se nisi želel premakniti, če te je še tako močno tiščalo na stranišče ali pa ti je zaspala noga 😂. Neeee si si mislil, ko je zapustil tvoje naročje, pa vendar hkrati veliki hvala. Ohh ja, hvala je najmočnejše čustvo, ki ga čutim tudi danes.

Danes, ko vem, da nikoli več ne boš prikorakal v naša naročja. Ko bi dovolil, da te Sara in Aljaž stiskata kot najljubšo plišasto igračo. Pa ju vseeno ne bi opraskal. Samo takrat, ko bi bilo tudi zate preveč. Ker strpnost je bila tudi ena najlepših vrlin, ki si nam jo podaril. Brez da bi karkoli pričakoval nazaj. Vseeno smo ti z veseljem vse dali, ker smo globoko v sebi vedeli, da nam ti daješ mnogo več, kot smo si lahko kadarkoli predstavljali.

Pogrešali te bomo ampak v nas bo definitivno ostala velika “kepa” hvaležnost in ljubezni, ki si jo pustil za seboj. Kepa, ki osvobaja in deli se naprej 💕.

Hvaležna sem, da si bil ta kratek čas del našega življenja. Zaradi tebe je bilo in je življenje bolj polno. Obarval si ga v najlepše barve mavrice.

Hvala Muri ❤

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s