Bodi moja prijateljica

Sedim ob tebi, pa vendar te ne vidim. Z očmi že, s srcem pa ne. Takšen občutek sem imela večino časa, ko sem bila v družbi prijateljic. Močno sem si želela, da bi me katera videla (saj veste s srcem😁), vendar me v resnici ni. Videle so samo to, kar so potrebovale. Danes lahko zase rečem enako.

Skupaj smo preživele tako veliko lepih trenutkov kot tudi tistih malo bolj kislih. Takrat smo se lahko pogovarjale ure in ure ter razpravljale o enih in istih temah pa se nikoli nismo naveličale. Bile smo si velikokrat v oporo, ko nam je bilo težko. Kljub temu se naša prijateljstva niso ohranila v tej meri, kot sem si sama predstavljala. Sej veste prijateljice za vedno. Bile smo si zelo različne, pa vendar smo se v tistih letih ujele. Imele smo en cilj in to je bila zabava. Ko so v naša življenja prišli resni partnerji, otroci, ali pa zamere, ki smo jih gojile, ne da bi si to priznale, pa se je pokazalo kdo je zares prijatelj komu. Počasi smo odkorakale vsaka v svoj svet in med nove ljudi. Skoraj tako, kot da se nikoli ne bi poznale. Verjetno se tudi zares nismo ali pa tega enostavno nismo želele. Kako zelo pomembna so bila za nas ta poznanstva, dejansko ve le vsaka od nas zase.

Ko sedaj pogledam nazaj tudi sama sebe bolje vidim. In moja pričakovanja do njih in hkrati do sebe, so bila izjemno velika. Pričakovala sem, da mi bodo zaupale in da bom jaz zaupala njim. Pričakovala sem, da se bomo vedno razumele in da bomo vedno razrešile vse spore. Pričakovala sem, da mi bodo vse kar jih moti pri meni zaupale same in ne bodo o tem govorile za mojim hrbtom. Pričakovala sem, da me bodo imele rade ne glede na vse. Pričakovala sem, da so popolne na takšen način, kot jaz to želim. Ko to bereš, te lahko celo malo zmrazi ali pa si tega želiš tudi ti. Pa sem bila tudi sama popolna na to način? Ne. Sem to želela? Da. Smešno kaj ne, ko v sebi ustvarimo neka pričakovanja do ljudi, ki jih dejansko nikoli ne morejo doseči. Pozabimo pa na tisto najbolj pomembno. Sprejemanje. Le tako se tudi vse ostalo že nekako uredi. Ker sprejemanju prihaja nasproti najbolj pomembna začimba vsakega odnosa. Spoštovanje. V vsem tem pa se skriva tudi ljubezen.

Čeprav sem menila, da sprejemam njih za to kar so. Ni bilo čisto tako. Pričakovanja so bila večja. In ta v resnici dušijo. Samo pomislite, da vaš oče pričakuje, da hodite na zdravstveno šolo, vi pa si najbolj želite plesati in bi se radi posvetili temu. V primeru, da izberete zdravstveno šolo ter celo postanete zdravnik, se boste celo življenje spraševali, kakšno bi bilo moje življenje, če bi plesal. Hrepenenje bo ostalo za vedno v vas, ker ples je v tem primeru tisto pravo za vas. Hkrati pa boste imeli občutek, da vas nekaj duši. Ko si boste to priznali in prisluhnili sebi, boste naredili največ zase. Tukaj nismo za to, da osrečujemo druge in izpolnjujemo njihova pričakovanja do nas. Tukaj smo, da sledimo tistemu v nas, ki nam govori kaj je za nas najboljše. Vedno, ko smo v dvomih pomeni, da ne poslušamo sebe. Ker duša točno ve kaj hoče. O tem ni dvoma.

Sem mogoče jaz poslušala sebe, ko sem postavljala takšne in drugačen zahteve do svojih prijateljev? Ne nisem. Niti približno.

Sem se od teh situacij kaj naučila? Da definitivno sem.

Ko sem začela sprejemati sebe sem dojela, da nikakor ne morem od drugih zahtevati, da bi me sprejeli. To sploh ni v njihovi domeni. Vse kar se dogaja znotraj nas je popolnoma naš svet in noben drug na to ne more vplivati, če mu to ne dovolimo.

Ali sem dovolila, da me ne sprejemajo? Seveda sem. Ravno zaradi tega, ker sebi tega nisem znala dati. Vendar sem takrat mislila, da če me bodo oni sprejeli se bom lahko sprejela tudi sama. Sedaj, ko to pišem se stvari še bolj ozavestijo, še bolj jih razumem, še bolj so mi nekatere stvari smešne ampak ne na način, ko se nekomu posmehuješ. To je tisti notranji nasmeh, ko si rečeš, kako zelo kristalno jasno je sedaj vse in kako zelo megleno je bilo, ko pa je vendar vse tako zelo preprosto.

Sedaj vem zakaj so lahko dnevniki, kamor zapisujemo svoje misli, tako zelo koristni za nas. S pisanjem dejansko lahko ozavestiš stvari, ki si mislil, da jih razumeš ampak jih nisi. Vsaj pri meni je tako. Skozi pisanje sem se največ naučila o sebi. Verjamem pa, da se za vsakogar najde njegov filter, kjer lahko odpre vse te svoje neprijetne energije in se hkrati prebudi.

Skok v preteklost, ki mi je podarila tako veliko znanja in izkušenj, ne bi zamenjala za nič na svetu. Tako ali tako jih ne bi morala, ker je vse tako kot mora biti, v vsakem trenutku. Vsa ta prijateljstva so me učila kako zelo malo ljubezni imam do sebe, da sem jo iskala v njih. Kot majhen otrok, ki ko zagleda čokolado, hrepeni samo še po tem, da bi jo lahko dobil. Moje velike lačne oči pa so iskale ljubezen do sebe.

Podhranjenost ljubezni te lahko pripelje v velike stiske in velikokrat tudi neprijetna dejanja. Ko pa si dovoliš videti za tisto tančico resnice, ki je vedno tam pred teboj. Ker ona samo je. In ko se ta zavesa odgrne, potem lahko z velikim nasmehom in najtoplejšim občutkom v srcu stopiš pred ljudi in od njih ne pričakuješ ničesar več. Ta občutek ti prinese svobodo. Svobodo, da samo si. Po tem občutku je v tebi prisotno tako veliko ljubezni in sprejemanja, da jo nobena situacija in človek ne more premakniti. Ker veš, da si sam svojega življenja krojač. Mogoče celo ugotoviš, da te stari pregovori niso kar tako. Da je v njih resnično veliko resnice in pomembnih informacij za vsakogar, ki je pripravljen slišati/videti/čutiti. Tako veliko je načinov, da prepoznaš svojo resnico, da lahko vsak zase izbere svoj način ali pa kar vse. Kakor tebi paše. Kaj ni to prijetna novica 👌😊.

Še nekaj za konec. Veš resnica je vedno tako zelo preprosta in meni je pred leti nekaj prišepnila: “Prvo bodi najboljša prijateljica sebi“.

Z ❤

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s